Argentinska kongresnica Myriam Bregman trdi, da Izrael v Gazi izvaja genocid, in poziva k mobilizaciji v Argentini. Hkrati se pojavljajo kritike o podrejenosti Združenih držav Amerike Izraelu, pri čemer Ron Unz opisuje, da skoraj vse države sveta vidijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja kot vojnega zločinca.

Voditelji Evropskega parlamenta iz vrst Socialdemokratov, Levice in Zelenih so v pismu naslovljenem na visoke predstavnike EU, vključno z Ursulo von der Leyen, obtožili Izrael genocida v Gazi. Hkrati pa norveški članek poudarja, da evropsko politiko do izraelsko-palestinskega konflikta ne določajo posledice za Izrael in Jude, ampak predvsem interesi evropskih držav in njihovih političnih voditeljev, kar avtor primerja s politiko umirjanja iz 1930-ih let.

Romunska vojska je dvignila dve letali F-16, potem ko je Rusija izvedla obsežen napad z droni na civilno infrastrukturo v bližini mesta Ismail v Ukrajini, blizu romunske meje. Napad se je zgodil v noči s 5. na 6. avgust.

V Ukrajini so opazili hrvaški večcevni lanser raket Heron 70 mm M93A3. Ruske sile pa so aretirale dva britanska časnika in agenta MI6, kar je povzročilo diplomatski škandal in potrdilo vlogo zveze NATO v konfliktu.

Predsednika Armenije in Azerbajdžana naj bi se med 7. in 8. avgustom v Washingtonu sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, z namenom sklenitve mirovnega sporazuma.

Rusija je izvedla napad z raketami in droni na ukrajinsko prestolnico Kijev, pri čemer je umrlo najmanj šest ljudi, vključno s šestletnim dečkom. V napadu je bilo ranjenih tudi 52 ljudi. Napadi so se zgodili kmalu po tem, ko je predsednik Trump zagrozil z novimi sankcijami proti Moskvi, če se nasilje ne bo umirilo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožil Rusijo, da na frontah v severovzhodni Ukrajini uporablja tuje najemnike iz držav Azije in Afrike, vključno s Pakistanom. To ni prvič, da so bile izrečene tovrstne obtožbe, vendar je Zelenski tokrat izpostavil nekatere nove države, kar bi lahko povzročilo dodatne diplomatske napetosti.

Vojna v Ukrajini se nadaljuje z ruskimi invazijami, ki so se začele 24. februarja 2022. Rusija je izvedla obsežen napad na Kijev. Medtem se je razplamtel tudi konflikt v Gazi, kar dodatno zaostruje geopolitične razmere.

Izraelske sile so v severni Gazi ubile najmanj 30 Palestincev, ki so čakali na humanitarno pomoč. Po navedbah agencije za civilno zaščito, ki jo vodi Hamas, je bilo v streljanju ranjenih približno 300 ljudi. Izrael je potrdil streljanje, a trdi, da so bili to opozorilni streli.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko padec cen energije prisilil Vladimirja Putina, da ustavi vojno v Ukrajini, saj bi to oslabilo rusko gospodarstvo. Hkrati se je Putin v Kremlju srečal s posebnim ameriškim odposlancem Steveom Witkoffom.

Kitajski in ruski agenti naj bi plačevali vplivneže na družbenih omrežjih v Afriki, da bi širili protiameriška sporočila po svetu. Po mnenju medijskih strokovnjakov je bila administracija nekdanjega predsednika Trumpa pogosta tarča teh aktivnosti. Članki poročajo o teh prizadevanjih, ki naj bi bili usmerjeni v vplivanje na javno mnenje.

Rusija je izvedla obsežen napad z več kot 300 raketami in droni na Kijev, pri čemer je umrlo najmanj šest ljudi, med njimi otrok, več kot 50 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil zrušenje dela stanovanjske stavbe in kaos v različnih predelih glavnega mesta. Ukrajinske oblasti se bojijo, da je pod ruševinami še več žrtev. Moskva je sporočila, da je zavzela strateško mesto, kar pa Ukrajina zanika. Napad se je zgodil v času, ko ZDA pritiskajo na sklenitev mirovnega sporazuma med državama.

Donald Trump je izjavil, da Rusija in Indija lahko skupaj propadeta, medtem ko je opozoril Rusijo glede nevarnih potez po grožnjah z vojno proti ZDA. Hkrati je Rusija izvedla silovit napad na Kijev z droni in raketami, s čimer je ignorirala Trumpove pozive k premirju. Trump je tudi opozoril Dmitrija Medvedjeva pred nevarno retoriko.

Žalbeno vijeće Suda Bosne in Hercegovine je potrdilo prvostopenjsko sodbo, ki predsednika Republike Srbske, Milorada Dodika, obsoja na eno leto zapora zaradi nespoštovanja odločitev visokega mednarodnega predstavnika Christiana Schmidta. Dodiku je izrečena tudi šestletna prepoved opravljanja političnih funkcij. Sodba je potrjena kljub pritožbam obrambe in tožilstva.

Socialdemokrati v Karlstadu so zaradi humanitarne krize v Gazi pozvali švedsko vlado k nujni pomoči in uvedbi sankcij proti Izraelu. Medtem pa na Nizozemskem poteka razprava o tem, ali dejanja Izraela v Gazi predstavljajo genocid. Različni mediji, kot so NOS, Trouw in AD, imajo različna stališča glede tega vprašanja, kar je razvidno iz posebne tematske oddaje 'Dit is de Dag', kjer so gostovali uredniki omenjenih medijev.

Nemčija bo Ukrajini dobavila dva sistema zračne obrambe Patriot, potem ko je dosegla dogovor z Združenimi državami. Dobava vključuje dodatne lansirne naprave Patriot. Ta poteza je odgovor na naraščajoče število ruskih napadov z droni in raketami na Ukrajino.

Več kot 150 nemških kulturnikov, vključno s preko 200 predstavniki nemške zabavne industrije, je v odprtem pismu naslovljenem na nemškega kanclerja Merza pozvalo k ustavitvi izvoza orožja v Izrael. Poziv sledi poročilom o katastrofalnih razmerah v Gazi in izraelski obrambi pred palestinskim terorizmom, medtem ko avstrijske humanitarne organizacije, kot sta Zdravniki brez meja in Caritas, opozarjajo na nevarnost lakote in pozivajo k premirju ter neomejenemu dostopu humanitarne pomoči.

Strokovnjaki opozarjajo, da so v Gazi najbolj ogroženi otroci, starejši in tisti z že obstoječimi zdravstvenimi težavami, saj se lakota poglablja. Humanitarne agencije, vlade in opazovalci ZN za prehransko varnost poročajo o naraščajoči lakoti, zlasti med otroki, mlajšimi od pet let. Starši se bojijo, da bodo zaradi podhranjenosti izgubili tudi zdrave novorojenčke. Uradniki v Gazi so sporočili, da je bilo v zadnjih 24 urah ubitih več deset ljudi, večina med njimi, ko so poskušali poiskati pomoč. Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha) je izjavil, da taktični premori ne omogočajo neprekinjenega dotoka humanitarne pomoči, ki je nujna za zadovoljitev izjemnih potreb v Gazi.

Berlinski poseben vizumski program, ki je Sirijcem, Afganistancem in Iračanom omogočal zasebno sponzoriranje sorodnikov, je bil nenadoma ukinjen po zveznem ukazu ministra za notranje zadeve, Alexandra Dobrindta. Program na državni ravni je omogočal migracije na podlagi zasebnega sponzorstva, vendar se je zaradi zveznega posredovanja končal.

Iranski zunanji minister Abbas Erakči je pred ponovnimi jedrskimi pogajanji izjavil, da bi morale ZDA poravnati škodo, nastalo med nedavnimi izraelskimi napadi. Pogajanja med Iranom in ZDA so bila prekinjena po napadih, Iran pa pričakuje podporo evropskih držav.